Mlademu pastirju je na pašniku dolgčas, zato si izmisli šalo, ki vso vas spravi na noge. Ezopova basen o tem, zakaj je pomembno govoriti resnico.
Ezop · 4 min · bere Ana
Pastir, ki je klical volka: besedilo pravljice
Po Ezopu, prosto po Townsendovem prevodu (1867).
Pod gozdom, nedaleč od majhne vasi, je mlad fant pasel ovce. Vsak dan jih je zjutraj prignal na pašnik in jih zvečer odgnal domov. Ovce so mirno mulile travo, zvonci so jim pozvanjali okrog vratu in sonce je počasi lezlo čez nebo. Fantu pa je bilo dolgčas. »Nikoli se nič ne zgodi,« je vzdihoval in metal kamenčke v potok.
Nekega dne pa se je spomnil nečesa. Splezal je na veliko skalo, si dal roke okrog ust in zavpil, kolikor je mogel: »Volk! Volk! Na pomoč, volk je prišel!« Vaščani so v hipu pustili delo. Kovač je odložil kladivo, kmet je pustil plug, mlinar je pritekel ves bel od moke, vsi z vilami in palicami v rokah. Zasopli so pritekli na pašnik, a volka ni bilo nikjer. Ovce so mirno mulile travo, fant pa se je valjal po tleh od smeha. »Potegnil sem vas, potegnil!« je vpil.
Vaščani so se jezno spogledali in se vrnili v vas. Fantu pa je bila šala tako všeč, da jo je čez nekaj dni ponovil. »Volk! Volk!« je kričal in spet so vsi pritekli, in spet ni bilo nobenega volka, le fant, ki se jim je smejal. Tako je naredil še tretjič in četrtič. Vsakič je priteklo manj ljudi in vsakič so bili bolj jezni in žalostni. »Fant, s tem se ne šali,« mu je rekel stari mlinar. »Nekoč ti nihče več ne bo verjel.«
Potem pa je nekega večera, ko so se sence že daljšale, iz gozda res prilezel volk. Bil je velik in siv in se je plazil naravnost proti čredi. Fant ga je zagledal in ves prebledel. Tokrat mu ni bilo do smeha. Skočil je na skalo in zavpil, kolikor je mogel: »Volk! Volk! Na pomoč, prosim, pridite! Volk je med ovcami!«
V vasi so ga slišali. Kovač je zmajal z glavo, kmet je zamahnil z roko in mlinar je rekel: »Spet nas hoče potegniti. Tokrat pa ne bomo šli.« In nihče ni prišel.
Volk je planil med ovce. Prestrašene so zameketale in se razbežale na vse strani, ena v gozd, druga čez potok, tretja na hrib, četrta v grmovje. Volk se je podil za njimi sem in tja, a v vsej tej zmešnjavi ni ujel nobene. Ko se je stemnilo, se je naveličal in godrnjaje odšel nazaj v gozd.
Volk je planil med ovce. Prestrašene so zameketale, a nikogar ni bilo, da bi jih branil. Volk je v miru raztrgal vso čredo, eno ovco za drugo.
Fant pa je ostal sam na praznem pašniku. Vso noč je s svetilko v roki iskal svoje ovce po gozdu, ob potoku in na hribu. Klical jih je po imenih in jokal. Šele ko je vzšlo sonce, jih je spet zbral skupaj, utrujen, premražen in ves objokan. Tisto jutro je spoznal, da njegova šala ni bila prav nič smešna.
Fant pa je ostal sam na praznem pašniku in bridko jokal. Prepozno je spoznal, da njegova šala ni bila prav nič smešna.
Od tistega dne ni nikoli več lagal. Lažnivcu namreč nihče ne verjame, niti takrat, ko govori resnico.
Pastir, ki je klical volka: kratka obnova
Basen · Ezop
Mlad pastir je pod gozdom pasel ovce in bilo mu je zelo dolgčas. Nekega dne je splezal na skalo in zavpil, da je prišel volk. Vaščani so pustili delo in z vilami in palicami pritekli na pašnik, a volka ni bilo nikjer. Fant se jim je smejal, ker jih je potegnil. Šala mu je bila tako všeč, da jo je ponovil še večkrat. Vsakič je prišlo manj ljudi, stari mlinar pa ga je posvaril, da mu nekoč nihče več ne bo verjel.
Nekega večera je iz gozda res prišel velik siv volk. Fant je ves prestrašen klical na pomoč, a vaščani so mislili, da se spet šali, zato ni prišel nihče. Volk se je pognal med ovce in te so se razbežale na vse strani. Ujel ni nobene, in ko se je stemnilo, se je vrnil v gozd. Fant pa je vso noč s svetilko iskal svoje ovce in jokal. Šele ob sončnem vzhodu jih je spet zbral. Takrat je spoznal, da njegova šala ni bila smešna, in od tedaj ni nikoli več lagal.
Književne osebe
- Pastir: mlad fant, ki se mu na pašniku dolgočasi, zato vaščane potegne z lažnim klicem.
- Vaščani: kovač, kmet, mlinar in drugi, ki najprej hitijo na pomoč, potem pa fantu nehajo verjeti.
- Stari mlinar: fanta posvari, da mu nekoč nihče več ne bo verjel.
- Volk: velik in siv, pride zares in razpodi ovce, a nobene ne ujame.
Sporočilo
Kdor laže, temu ljudje ne verjamejo več, tudi ko govori resnico. Zaupanje drugih hitro izgubimo, zato se z lažjo ne šalimo.
Vprašanja za pogovor
- Zakaj je pastir prvič zaklical, da je prišel volk?
- Zakaj vaščani niso prišli, ko je volk res prišel?
- Kaj je fant spoznal tisto jutro?
- Kako bi se počutil ti, če ti nihče ne bi verjel?
