Trije medvedi gredo na sprehod, da se jim ohladi kaša, v njihovo hišico pa medtem pokuka radovedna deklica. Angleška pravljica o veliki, srednji in čisto majhni skledici, v pripovedi Flore Annie Steel in prevedena iz angleškega izvirnika.
Flora Annie Steel · 9 min · bere Ana
Zlatolaska in trije medvedi: besedilo pravljice
Flora Annie Steel (1918). Prevod iz angleškega izvirnika »The Story of the Three Bears«.
Nekoč so bili trije medvedi, ki so skupaj živeli v svoji hišici sredi gozda. Eden je bil Mali, majceni medvedek, drugi je bil Srednji medved, tretji pa Veliki, ogromni medved. Vsak je imel svojo skledico za kašo: majhno skledico Mali, majceni medvedek, srednjo skledico Srednji medved in veliko skledo Veliki, ogromni medved. Vsak je imel tudi svoj stol: majhen stolček Mali, majceni medvedek, srednji stol Srednji medved in velik stol Veliki, ogromni medved. In vsak je imel svojo posteljo: majhno posteljico Mali, majceni medvedek, srednjo posteljo Srednji medved in veliko posteljo Veliki, ogromni medved.
Nekega dne so si za zajtrk skuhali kašo in jo nalili v skledice. Potem so šli na sprehod v gozd, da se bo kaša medtem ohladila in si ne bodo opekli gobčkov, saj so bili vljudni in lepo vzgojeni medvedi. Medtem je mimo hišice prišla deklica, ki so ji rekli Zlatolaska. Živela je na drugi strani gozda in mama jo je poslala po opravkih.
Zlatolaska je najprej pokukala skozi okno, nato še skozi ključavnico, saj ni bila prav nič lepo vzgojena deklica. Ko je videla, da ni nikogar doma, je pritisnila na kljuko. Vrata niso bila zaklenjena, ker so bili medvedi dobri medvedi, ki niso nikomur storili nič hudega, in niti pomislili niso, da bi jim kdo lahko kaj storil. Zlatolaska je odprla vrata in vstopila. Kako je bila vesela, ko je na mizi zagledala kašo!
Če bi bila lepo vzgojena deklica, bi počakala, da se medvedi vrnejo domov, in morda bi jo povabili na zajtrk. Bili so namreč dobri medvedi, malo kosmati in nerodni, kot so medvedi pač, a vseeno zelo dobrosrčni in gostoljubni. Ona pa je bila nesramna, neolikana deklica, zato si je kar sama postregla.
Najprej je poskusila kašo Velikega, ogromnega medveda, pa je bila zanjo prevroča. Potem je poskusila kašo Srednjega medveda, pa je bila zanjo premrzla. Nato je šla h kaši Malega, majcenega medvedka in jo poskusila. Ta ni bila ne prevroča ne premrzla, ampak ravno prav. Tako ji je bila všeč, da jo je vso pojedla, do zadnje žličke!
Zlatolaska je bila utrujena, saj je ves čas lovila metulje, namesto da bi hitela po opravkih. Zato je sedla na stol Velikega, ogromnega medveda, a ta je bil zanjo pretrd. Potem je sedla na stol Srednjega medveda, a ta je bil zanjo premehak. Ko pa je sedla na stolček Malega, majcenega medvedka, ta ni bil ne pretrd ne premehak, ampak ravno prav. Udobno se je namestila in sedela, dokler se stolčku ni udrlo sedalo, in bum, je padla na tla. Strašno se je ujezila, saj je bila deklica, ki se hitro razjezi.
Ker je hotela za vsako ceno počivati, je Zlatolaska šla po stopnicah v spalnico, kjer so spali trije medvedi. Najprej je legla na posteljo Velikega, ogromnega medveda, a ta je bila pri glavi zanjo previsoka. Potem je legla na posteljo Srednjega medveda, a ta je bila pri nogah zanjo previsoka. Nato je legla na posteljico Malega, majcenega medvedka. Ta ni bila previsoka ne pri glavi ne pri nogah, ampak ravno prav. Lepo se je pokrila in ležala, dokler ni trdno zaspala.
Medtem so trije medvedi pomislili, da se je kaša že dovolj ohladila, in so se vrnili domov na zajtrk. Nepazljiva Zlatolaska pa je pustila žlico Velikega, ogromnega medveda kar stati v njegovi kaši. »Nekdo je jedel mojo kašo!« je rekel Veliki, ogromni medved s svojim velikim, hrapavim, godrnjavim glasom.
Potem je Srednji medved pogledal svojo kašo in videl, da tudi v njej stoji žlica. »Nekdo je jedel mojo kašo!« je rekel Srednji medved s svojim srednjim glasom. Nato je Mali, majceni medvedek pogledal svojo skledico. V njej je bila žlička, kaše pa nič več! »Nekdo je jedel mojo kašo in jo je vso pojedel!« je rekel Mali, majceni medvedek s svojim tankim, drobnim glasom.
Ko so trije medvedi videli, da je nekdo vstopil v njihovo hišo in pojedel zajtrk Malega, majcenega medvedka, so se začeli ozirati naokrog. Nepazljiva Zlatolaska ni poravnala trde blazine, ko je vstala s stola Velikega, ogromnega medveda. »Nekdo je sedel na mojem stolu!« je rekel Veliki, ogromni medved s svojim velikim, hrapavim, godrnjavim glasom.
Nepazljiva Zlatolaska je tudi zmečkala mehko blazino Srednjega medveda. »Nekdo je sedel na mojem stolu!« je rekel Srednji medved s svojim srednjim glasom. »Nekdo je sedel na mojem stolčku in mu je predrl sedalo!« je rekel Mali, majceni medvedek s svojim tankim, drobnim glasom.
Medvedi so sklenili, da bodo raje pogledali še naprej, saj je bil v hiši morda tat, in so šli po stopnicah v spalnico. Zlatolaska je Velikemu, ogromnemu medvedu povlekla vzglavnik z njegovega mesta. »Nekdo je ležal v moji postelji!« je rekel Veliki, ogromni medved s svojim velikim, hrapavim, godrnjavim glasom. Srednjemu medvedu je povlekla podzglavnik z njegovega mesta. »Nekdo je ležal v moji postelji!« je rekel Srednji medved s svojim srednjim glasom.
Ko pa je Mali, majceni medvedek pogledal svojo posteljico, je bil podzglavnik na svojem mestu. Tudi vzglavnik je bil na svojem mestu, na podzglavniku. In na vzglavniku? Tam so bili zlati kodri Zlatolaske, ki pa niso bili na svojem mestu, saj tam niso imeli kaj iskati. »Nekdo je ležal v moji posteljici in še zdaj leži v njej!« je rekel Mali, majceni medvedek s svojim tankim, drobnim glasom.
Zlatolaska je v spanju slišala velik, hrapav, godrnjav glas Velikega, ogromnega medveda. Toda spala je tako trdno, da ji je bil le kot zavijanje vetra ali bobnenje groma. Slišala je tudi srednji glas Srednjega medveda, a le tako, kot bi nekdo govoril v sanjah. Ko pa je zaslišala tanek, droben glas Malega, majcenega medvedka, je bil ta tako oster in tako piskav, da jo je v hipu prebudil.
Planila je pokonci. Ko je na eni strani postelje zagledala tri medvede, se je na drugi strani skotalila s postelje in stekla k oknu. Okno je bilo odprto, ker so ga medvedi, kot se za dobre, redoljubne medvede spodobi, vsako jutro po vstajanju odprli. Poredna, prestrašena Zlatolaska je skočila skozi okno. Ali je stekla v gozd in tam zašla, ali pa je našla pot iz gozda domov in jo je mama pošteno okregala, ker je lovila metulje, namesto da bi opravila, kar ji je bilo naročeno, tega nihče ne ve. Trije medvedi pa je niso nikoli več videli.
Zlatolaska in trije medvedi: kratka obnova
Ljudska pravljica · Flora Annie Steel
Trije medvedi so živeli v hišici sredi gozda. Vsak je imel svojo skledo, svoj stol in svojo posteljo, velike za Velikega, ogromnega medveda, srednje za Srednjega medveda in majhne za Malega, majcenega medvedka. Nekega jutra so šli na sprehod, da bi se jim kaša za zajtrk ohladila. Takrat je mimo prišla Zlatolaska, ki jo je mama poslala po opravkih. Pokukala je skozi okno in skozi ključavnico. Ker vrata niso bila zaklenjena, je kar vstopila.
Najprej je pokusila kašo. Kaša v veliki skledi je bila prevroča, v srednji premrzla, kašo Malega, majcenega medvedka pa je pojedla do zadnje žličke. Potem je preizkusila stole. Veliki stol je bil pretrd, srednji premehak, na stolčku Malega, majcenega medvedka pa je sedela tako dolgo, da se je udrlo sedalo in je padla na tla. Nazadnje je šla v spalnico. Velika postelja ji je bila previsoka pri glavi, srednja pri nogah, v posteljici Malega, majcenega medvedka pa je trdno zaspala.
Medvedi so se vrnili in kmalu ugotovili, da je bil nekdo v hiši. V spalnici je Mali, majceni medvedek v svoji posteljici zagledal Zlatolasko. Njegov tanek, piskav glas jo je takoj zbudil. Ko je zagledala tri medvede, se je skotalila s postelje in skočila skozi odprto okno. Nihče ne ve, ali je zašla v gozdu ali pa je našla pot domov in jo je mama okregala. Medvedi je niso nikoli več videli.
Književne osebe
- Zlatolaska: radovedna in neolikana deklica, ki brez vprašanja vstopi v tujo hišo.
- Mali, majceni medvedek: najmanjši medved, ki mu Zlatolaska poje kašo in predre stolček; s tankim glaskom jo zbudi.
- Srednji medved: srednje velik medved s srednjim glasom.
- Veliki, ogromni medved: največji medved z velikim, hrapavim, godrnjavim glasom.
Sporočilo
V tujo hišo ne vstopamo brez dovoljenja in ne jemljemo stvari, ki niso naše. Kdor je nevljuden in nepremišljen, se lahko znajde v hudi zadregi.
Vprašanja za pogovor
- Zakaj so šli medvedi na sprehod?
- Kaj vse je Zlatolaska naredila v hiši treh medvedov?
- Kako so medvedi ugotovili, da je bil nekdo v njihovi hiši?
- Kaj bi morala Zlatolaska storiti, če bi bila lepo vzgojena deklica?
