Mali Videk ima rad vse živalce, zato mu jagnje, trnov grm, pajek, rak in ptiček pomagajo do nove srajčice. Nežna stara slovenska pripovedka o dobroti, ki se vrne.
Fran Levstik · 6 min · bere Ana
Kdo je napravil Vidku srajčico: besedilo pravljice
Fran Levstik (1877).
Živela je svoje dni uboga vdova. Bog ji je dal sedem otrok, enega manjšega od drugega, a jesti so morali vsi. Od zore do mraka je bilo treba materi služiti vsakdanjega kruha, zatorej je imela samo ob dolgih zimskih večerih toliko časa, da je naredila otrokom srajčice, da bi ne hodili goli po svetu. Vsak otrok je imel po eno srajčico, in ko je starejšemu bila pretesna, dobil jo je vselej mlajši otročiček. Zatorej ni moglo biti drugače, nego da je najmanjši otrok Videk nosil zmerom tako tanke srajčice, da mu je sonce na golo kožo sijalo.
Videk je bil deček komaj štiri leta star, bil je zelo bistroumen ter je posebno živalce in cvetlice imel rad. Kadar koli je videl jagnje na paši, brž mu je začel nabirati najlepših dišečih rastlin; ako je našel mladega ptička, ki je padel iz gnezda, nesel ga je skrbno domov, kjer ga je pital, dokler ni toliko dorastel, da je mogel leteti. Še celo pajkov ni pobijal; kadar je našel kje kakega pajka, nesel ga je vselej ven na trato, misleč si: uboga živalca tudi rada živi.
Nekoč se mu je bila srajčica tako potanjila, da mu je padla z ramena, a ker je bilo ravno poleti in je mati pridno hodila na delo, ni mu utegnila sešiti druge. Zato je moral ubožček okrog skakati skoraj na pol nag.
Nekega dne gre v gozd jagod nabirat. Ondi ga sreča jagnjiče. Na pol golo revše se mu zelo smili, zato ga vpraša: »Kje ti je srajčica?« Videk žalosten odgovori: »Nimam nobene druge, kakor to strgano, a moja mati mi tudi ne utegnejo zdaj druge napraviti; šele ko zima pride, dobim novo. To se ve, da popolnoma nova ne bo, ker take dobiva le moja najstarejša sestrica, a moja bo le stara. Oj, kako rad bi imel vsaj eno novo srajčico!«
Zdaj mu jagnje odgovori: »Ubožec, smiliš se mi; na, jaz ti dam nekoliko svoje volne, od nje si napravi novo srajčico!« In jagnje si izpuli nekoliko volne ter jo da ubogemu dečku. Ko je šel Videk z volno mimo trnovega grma ob cesti, pokliče ga grm in ga vpraša: »Kaj neseš, Videk?« »Volno za novo srajčico!« odgovori Videk. »Daj mi jo sem, da ti jo izmičem,« reče mu grm. Videk mu da volno in grm mu je, sem ter tja vijoč trnjeve veje, izvrstno izmikal volno. »Varno jo nosi, da se ti ne zmede!« reče grm, okončavši svoje delo in podavši volno veselemu Vidku.
Zdaj ugleda Videk pajčevino in pajka, ki je sedel ravno v sredi in je predel. Pajek pokliče dečka in mu reče: »Daj mi volno, da ti jo osmukam in stkem; že vem, kaj ti je treba.« In pajek začne pridno svoje nežne nožice gibati ter z njimi presti in tkati. Kmalu je natkal najlepšo in najboljšo tkanino ter jo izročil Vidku.
Veselo hiti Videk dalje ter prispe do potoka, ob katerem je sedel velik rak. Tudi ta ga takoj povpraša: »Kam tako hitiš, Videk? Kaj neseš pod pazduho?« »Tkanino za svojo srajčico,« odgovori Videk. »Ravno na pravega si naletel!« reče rak. »Brž mi jo daj sem, da ti jo prikrojim.« Videk mu jo da in rak mu je s svojimi velikimi škarjami volneno tkanino prav lepo v srajčico prirezal. »Evo,« spregovori rak, »zdaj pa ni treba drugega, nego da ti mati prirezane kosce sešijejo in srajčica je gotova.«
»Oj,« vzdihne Videk, »mati nimajo časa, da bi mi skoraj srajčico sešili, potrpeti mi bo treba, da pride zima.« A komaj to izgovori, kar prileti ptiček, ki je v kljunu imel dolgo nit. Takoj jo izpusti na tkanino ter zapoje: »Jaz ti srajčico sešijem!« Prav pridno je začel ptiček šivati in preden se deček dobro zave, bila je srajčica gotova.
Ves iz sebe od veselja takoj obleče srajčico in, gledajoč se v potoku, veselo zavpije: »Oj, zdaj imam srajčico, lepo novo srajčico!« Komaj čaka, da bi bil že doma. Bratci in sestrice so ga debelo gledali in se čudili lepi srajčici. Tako lepo mehke in bele srajčice še nobeden izmed njih ni niti videl niti imel.
In ko je Videk moral materi povedati, kdo mu je srajčico napravil, tlesknili so mati z rokama nad glavo in so rekli: »Nu, zdaj vem, da so moja pokojna mati imeli prav, ko so mi večkrat dejali, da komur dade zajčka Bog, da i travce mu obilne; komur dade množ otrok, da pomoči mu rešilne.«
Kdo je napravil Vidku srajčico: kratka obnova
Umetna pravljica · Fran Levstik
Uboga vdova je imela sedem otrok in je od jutra do večera delala za kruh. Srajčice je šivala le ob dolgih zimskih večerih, vsak otrok pa je imel samo eno, zato je najmlajši Videk vedno nosil stare in tanke srajčice za starejšimi. Videk je bil star komaj štiri leta, imel pa je zelo rad živali in cvetlice. Jagnjetu je nabiral dišeče rastline, ptičke je hranil, pajkov pa ni nikoli pobil. Nekega poletja se mu je srajčica tako strgala, da je hodil skoraj nag.
Ko je šel v gozd po jagode, je srečal jagnje. Videk se mu je zasmilil, zato mu je dalo nekaj svoje volne. Trnov grm mu je volno razčesal, pajek jo je spredel in stkal v lepo tkanino, rak pa jo je s škarjami prikrojil. Videk je bil žalosten, ker mati ne bo imela časa za šivanje do zime. Tedaj je priletel ptiček z nitjo v kljunu in mu srajčico sešil.
Videk jo je oblekel in se ves vesel ogledoval v potoku. Doma so se bratci in sestrice čudili, saj tako lepe, mehke in bele srajčice še niso videli. Ko je mati slišala, kdo jo je napravil, se je spomnila besed svoje pokojne matere, da Bog pošlje pomoč tistemu, ki ima veliko otrok.
Književne osebe
- Videk: najmlajši od sedmih otrok, star komaj štiri leta, ki ima rad vse živalce in cvetlice.
- Jagnje: se mu zasmili in mu podari nekaj svoje volne.
- Trnov grm: s trnjevimi vejami pripravi volno za predenje.
- Pajek: z nežnimi nožicami volno sprede in stke najlepšo tkanino.
- Rak: z velikimi škarjami tkanino prikroji v srajčico.
- Ptiček: prinese dolgo nit v kljunu in Vidku srajčico sešije.
Sporočilo
Kdor je dober do drugih, tudi do najmanjših živalic, temu se dobrota vrne. Pomoč pogosto pride takrat, ko jo najbolj potrebujemo.
Vprašanja za pogovor
- Zakaj je Videk nosil tako stare in tanke srajčice?
- Kako je Videk skrbel za živali, še preden je dobil novo srajčico?
- Kdo vse je pomagal pri Vidkovi srajčici in kaj je naredil vsak od njih?
- Zakaj so živali in grm Vidku tako radi pomagali?
